Ali je možno priklopiti že obstoječo malo sončno elektrarno za samooskrbo?

Je možno. Pri pristojnem operaterju distribucijskega omrežja morate pridobiti novo soglasje za priključitev naprave za namen samooskrbe. Po pridobitvi soglasja sklenete pogodbo o dobavi električne energije in samooskrbi z izbranim dobaviteljem električne energije.

Na obstoječi samooskrbni sončni elektrarni želim povečati proizvodnjo električne energije. Je to možno?

Je možno. Povečanje proizvodnje električne energije je možno z dogradnjo sončne elektrarne in spremembo soglasja za priključitev. Priključna moč  sončne elektrarne za samooskrbo (v kW) ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči merilnega mesta, na notranjo napeljavo katerega je ta naprava priključena.

Koliko energije bo proizvedla sončna elektrarna?

Ob pravilno načrtovani in montirani sončni elektrarni 1 kW nazivne moči elektrarne v Sloveniji v povprečju letno proizvede 1.100 kWh električne energije. Sončna elektrarna bo večino električne energije proizvedla v mesecih med aprilom in septembrom, ko se bodo ustvarili viški električne energije za zimske mesece.

Ali lahko sončno elektrarno dogradim, če bom v prihodnje imel večje potrebe po elektriki (ogrevalni sistem, električni avto)?

Seveda. Sončno elektrarno je možno kasneje povečati, vendar je potrebno upoštevati tehnične zahteve.

Kakšni so mesečni stroški oskrbe z električno energijo po izgradnji  sončne elektrarne za samooskrbo?

Mesečni stroški bodo do 75 % nižji, saj boste plačevali le še strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE. Ti dve postavki sta vezani na priključno moč vašega priključka in ne na porabo, zato ju morate plačati tudi v primeru, da na merilnem mestu ni porabe električne energije. Stroške električne energije, omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunajo na količino električne energije, pa boste doplačali samo za količino električne energije, ki pomeni razliko med prevzeto in oddano električno energijo (v kWh) ob koncu koledarskega leta.

Na kakšen način spremljamo delovanje in proizvodnjo?

Spremljanje delovanja  sončne elektrarne ima vsak investitor, zato lahko v primeru okvare in izpada proizvodnje reagira takoj.

Ali je sončno elektrarno potrebno zavarovati?

Priporočamo vam, da sončno elektrarno zavarujete.

Kaj se zgodi s presežno količino električne energije, ki jo proizvede sončna elektrarna za samooskrbo?

Viška proizvedene količine delovne električne energije (kWh) ne morete prodati, zato je zelo pomembno pravilno dimenzioniranje velikosti sončne elektrarne.

Kakšna je razlika med Px1, Px2 in Px3 shemo?

Objekt lahko v nizkonapetostno oziroma srednjenapetostno distribucijsko omrežje priključimo na tri načine:

Px1 shema; sestavni del priključka elektrarne sta priključni vod od obstoječega distribucijskega omrežja do priključno merilne omarice in sama omarica. V kolikor se zraven elektrarne pojavlja tudi lastni odjem (nov ali obstoječ), se elektrarna priključi po eni izmed shem:

Px2 shema; LO – lasten odjem. Objekt vso proizvedeno energijo odda v omrežje.

Px3 shema; se lahko uporabi v primeru, ko obstoječe omrežje za prevzemno prodajnim mestom odjemalca omogoča priklop elektrarne, priključitev pred prevzemno prodajnim mestom pa bi pomenila nesorazmerne stroške za izgradnjo distribucijskega omrežja, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj moči. (navidezna inštalirana moč elektrarne ≤ 0,8 x naročena delovna moč odjema) Objekt v omrežje oddaja le viške.

Ali za postavitev naprave za samooskrbo potrebujem gradbeno dovoljenje?

Najprej je potrebno odgovoriti na vprašanje, za kakšen tip samooskrbe gre (tj. kam želite postaviti napravo za samooskrbo in kdo bi se z njo oskrboval). Po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE so možni trije tipi samooskrbe:

Individualna samooskrba: v tem primeru se naprava za samooskrbo priključi na notranje nizkonapetostno omrežje stavbe za merilnim mestom (člen 4/1). V praksi gre za postavitev naprave na strehe stanovanjskih ali poslovnih stavb. To je najpogostejši tip samooskrbe. Gradbeno dovoljenje praviloma ni potrebno, saj so naprave priključene na notranjo inštalacijo stavbe in se uporabljajo "za delovanje stavbe", zato se njihova postavitev šteje za vzdrževalna dela skladno s točko 4 priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov. A to velja le, če so izpolnjeni pogoji po tej uredbi, da so postavljene v, na oziroma ob objektu. Če ti pogoji niso izpolnjeni (npr. naprava za samooskrbo ni »ob objektu«, saj bo postavljena na oddaljeno zemljišče), je gradbeno dovoljenje potrebno, čeprav gre za  napravo za individualno samooskrbo. V tem primeru tudi ni izpolnjen eden od osnovnih pogojev po Uredbi o manjših napravah na OVE in SPTE, ki omogoča postavitev tovrstnih naprav brez gradbenega dovoljenja. Za odgovor na vprašanje, kaj pomeni »ob objektu« glej vprašanje št. 6.

Samooskrba večstanovanjske stavbe: v tem primeru se naprava za samooskrbo priklopi na skupno notranjo nizkonapetostno inštalacijo večstanovanjske stavbe, katere stanovalci se samooskrbujejo (člen 5/2). Gradbeno dovoljenje ni potrebno, izpolnjeni pa morajo biti pogoji po Uredbi o manjših napravah na OVE in SPTE.

Skupnost za oskrbo z energijo iz OVE (skupnost OVE): v tem primeru se naprava priključi na nizkonapetostno omrežje prek lastnega merilnega mesta, lahko je postavljena kjerkoli - npr. na šoli, gasilskem domu, hiši katerega od udeležencev skupnosti OVE... (člen 6/2). Gradbeno dovoljenje ni potrebno, če so izpolnjeni pogoji po Uredbi o manjših napravah na OVE in SPTE. V ostalih primerih pa je gradbeno dovoljenje potrebno.

Ali za postavitev sončne elektrarne  potrebujem gradbeno dovoljenje?

Ali je za postavitev fotonapetostne (sončne) elektrarne oz.  fotovoltaične naprave potrebno gradbeno dovoljenje, je odvisno od moči (do 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta ali do vključno 1 MW ali več), lege postavitve (samostojno ali na/ob obstoječem objektu) in načina priklopa.

Samostojne fotonapetostne elektrarne (se ne postavljajo na ali ob obstoječ objekt, temveč samostojno gradijo na terenu na svojo konstrukcijo) se klasificirajo kot CC-SI 23020 in se razvrščajo med manj zahtevne objekte (če je njihova moč do vključno 1 MW) oziroma med zahtevne objekte (če je njihova moč nad 1 MW). Zanje je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje in pridobiti uporabno dovoljenje.

V kolikor se fotovoltaične naprave postavljajo na ali ob obstoječ objekt, je pomembna razlika, ali se postavlja naprava za samooskrbo v skladu z Uredbo o samooskrbi na OVE ali manjša naprava za proizvodnjo energije v skladu z Uredbo o manjših napravah na OVE in SPTE. V obeh primerih gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti. Mora pa investitor za postavitev manjše naprave (do vključno 1 MW) pri zahtevi za priključitev priložiti izjavo na obrazcu, določeno v prilogi navedene uredbe, s katero izjavlja, da je njegova naprava manjša proizvodna naprava in da so bile pri njeni montaži upoštevane predpisane zahteve iz te uredbe.

V kolikor niso izpolnjeni pogoji iz Uredbe o samooskrbi na OVE, niti pogoji iz Uredbe o manjših napravah na OVE in SPTE (npr. naprava presega moč 1 MW, se ne gradi na funkcionalnem zemljišču ob objektu) ne gre za postavitev naprave, temveč za gradnjo fotonapetostne elektrarne s klasifikacijo CC-SI 23020 in je zanjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje in pridobiti uporabno dovoljenje.

Kakšni so pogoji, da za elektrarno na OVE/SPTE ni potrebno gradbeno dovoljenje?

Odvisno od tega za kakšen tip elektrarne gre:

Če gre za napravo za individualno samooskrbo (ki je priključena na notranjo inštalacijo stavbe in se uporablja "za delovanje stavbe"), se postavitev le-te šteje za vzdrževalno delo in gradbeno dovoljenje ni potrebno, če so izpolnjeni pogoji iz točke 4 priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov, da so postavljene v, na oziroma ob objektu. Če ti pogoji niso izpolnjeni (npr. naprava za samooskrbo ni »ob objektu«, saj bo postavljena na oddaljeno zemljišče), je gradbeno dovoljenje potrebno, čeprav gre za  napravo za individualno samooskrbo. V tem primeru tudi ni izpolnjen eden od osnovnih pogojev po Uredbi o manjših proizvodnih napravah na OVE in SPTE, ki omogoča postavitev tovrstnih naprav brez gradbenega dovoljenja.

za vse ostale proizvodne naprave (tj. za (1) samooskrbo večstanovanjske stavbe, (2) za skupnost za energijo iz OVE - skupnost OVE in (3) naprave, ki niso namenjene samooskrbi temveč prodaji proizvedene električne energije) gradbeno dovoljenje ni potrebno, če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji po Uredbi o manjših napravah na OVE in SPTE. Če pogoji po tej uredbi niso izpolnjeni (npr. gre za večje naprave, ali samostojne naprave, ki niso postavljene na ali ob objektu), je potrebno pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje.

Proizvodna naprava bo postavljena po t.i. »PX.3 shemi« (vezana na notranjo inštalacijo objekta). Ali to še vedno pomeni, da za postavitev ni potrebno gradbeno dovoljenje?

Ne vedno. Gradbeno dovoljenje ni potrebno le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz Uredbe o manjših napravah na OVE in SPTE. Ta uredba velja za vse manjše proizvodne naprave (ne glede na način vezave, tudi za ti. »PX.3 shemo«), razen za naprave za individualno samooskrbo.

Do začetka uporabe navedene uredbe je za naprave, priključene po PX.3 shemi, veljalo stališče, da zaradi tehničnih podobnosti z napravami za individualno samooskrbo (tj. vezava na notranjo inštalacijo stavbe) gradbeno dovoljenje zanje ni potrebno, saj je šlo po gradbeni zakonodaji za vzdrževalna dela. Vendar pa je bilo v stališču izpostavljeno, da bodo v zvezi s temi napravami sprejeti novi predpisi, da se dodatno zagotovi varnost postavitve in delovanja. Tako je bila sprejeta uredba iz prejšnjega odstavka, ki velja tudi za naprave, postavljene po t.i. »PX.3 shemi«. V kolikor pogoji iz uredbe niso izpolnjeni, je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Zasledil sem informacijo, da za sončno elektrarno ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, saj gre za napravo in ne za objekt. Ali to drži?

To ne drži. Za sončno elektrarno (dejansko gre za proizvodno napravo na OVE) je mogoče izdati gradbeno dovoljenje, v kolikor je le-to potrebno (glej vprašanje št. 2).

V predpisih sem večkrat zasledil pogoj, da se naprava nahaja »ob objektu«. Kaj pomeni »ob objektu«, ali obstaja predpisana razdalja?

Za postavitev naprav za OVE ali SPTE, ki se gradijo brez gradbenega dovoljenja (naprav za samooskrbo in proizvodnih naprav v skladu z Uredbo o manjših naprav na OVE in SPTE), je pogoj, da se le-te postavljajo na, v ali ob objekt. Osnovno pravilo pri tem je, da se naprave postavljajo na obstoječe objekte oziroma na zemljišča, ki pripadajo objektu in ne na sosednje nepremičnine, ki niso v lasti lastnika objekta, tudi če je sosedova nepremičnina čisto blizu objekta.

V primerih, ko se postavlja napravo ob objekt, oddaljenost od objekta ni definirana s predpisano razdaljo. Pojem »ob objektu« določa Tehnična smernica TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov, v poglavju 3.1 Vzdrževalna dela, ki imajo vpliv na prostorsko zaznavnost.: »(1)… Dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektu se lahko izvajajo le v okviru pripadajočih funkcionalnih površin ob objektu«.

Navedeno pravilo se uporablja tudi za postavitev naprav ob objekt. Opredelitev se torej ne nanaša na merljivo oddaljenost od objekta, ampak na funkcionalno zemljišče objekta oz. njegovo gradbeno parcelo, ki je bila upoštevana oziroma prikazana v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt.

Kako lahko ugotovim, kaj predstavlja funkcionalno zemljišče oz. gradbeno parcelo določenega objekta?

Pojem gradbene parcele s stavbiščem in funkcionalnim zemljiščem je določal že Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984 (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji). V 46. členu ZUN je bilo določeno, da predstavlja gradbena parcela seštevek stavbnega zemljišča – to je zemljišča na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt ali naprava (stavbišče) in stavbnega zemljišča, potrebnega za njegovo redno rabo (funkcionalno zemljišče). ZUN je prenehal veljati s sprejemom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji) sprejetim istočasno z Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04).

ZGO-1 je v 6.2 točki drugega člena določal le, da je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu (dostop, površine za vzdrževanje objekta, dvorišče, igralne površine, zelene površine itd.). Z uveljavitvijo ZGO-1 se je prenehalo določati funkcionalna zemljišča na podlagi 46. člena ZUN, gradbene parcele obstoječim objektom pa so se vse do leta 2007 še lahko določale na podlagi 216. člena ZGO-1. S spremembami in dopolnitvami ZGO-1 iz leta 2007 se šteje, da pojem gradbena parcela pomeni zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem objekt stoji (ali bo stal) in na katerem so urejene površine, ki služijo (ali bodo služile) takšnemu objektu.

Nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), ponovno uvaja določanje gradbene parcele za nove stavbe, ki se bo pričelo izvajati po vzpostavitvi informacijske rešitve za podporo evidentiranju gradbenih parcel stavbe. Tudi ZUreP-2 določa, da je gradbena parcela stavbe zemljišče, kjer se nahaja stavba in drugo zemljišče, ki je trajno namenjeno za redno rabo te stavbe in dodaja, da gradbena parcela obsega tudi zemljišče, kjer se nahajajo pomožni objekti stavbe in zemljišče, ki je trajno namenjeno rabi tega pomožnega objekta. Zakon tudi predvideva evidentiranje gradbene parcele v zemljiškem katastru.

Tako je gradbena parcela oziroma zemljišče namenjeno redni rabi objekta (funkcionalno zemljišča) praviloma razvidna iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenje objekta, ali pa se lahko podatek pridobi iz različnih javno dostopnih evidenc (npr. zemljiški kataster).

Zgoraj zapisana pravila se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko iz obstoječe dokumentacije ni mogoče razbrati območja funkcionalnega zemljišča. Pri tem pa opozarjamo, da to ne pomeni, da je treba izvesti kakršenkoli uraden postopek ugotavljanja funkcionalnega zemljišča ali določanja gradbene parcele, saj ta za vzdrževalna dela ni predpisan.