Solarna tehnologija - sončna energija

Najpogostejša vprašanja v zvezi z investicijo v malo sončno elektrarno

Ali so sončne elektrarne modna muha?

Niso. Sončna energija je najbolj perspektivna oblika do okolja prijazne energije. V viziji EU za fotovoltaiko je zapisano, da bodo do leta 2030 v EU namestili 200 gigavatov zmogljivosti, kar bo štiri odstotke svetovne proizvodnje električne energije. Do leta 2050 bo predvidoma delež fotovoltaične energije v EU dosegel že 20 odstotkov.

Kdo lahko gradi sončno elektrarno?

Vsakdo: Individualna gospodinjstva, podjetniki, kmetije, občine, javno-zasebna partnerstva...

Kam lahko postavim sončno elektrarno?

Recimo, da boste postavili elektrarno na obstoječi objekt ali zemljišče v vaši lasti. Postavite jo lahko na streho, v streho namesto kritine, na fasado, kot senčilo, kot streho zimskega vrta ali kot samostojen sistem na zemljišču. V prvem koraku lahko sami okvirno preverite, kje bi bilo elektrarno smiselno postaviti, tako da poiščete južne lege in ugotovite senčenje iz okolja, kot so drevesa, drogovi, sosednje stavbe, dimniki, zračniki, hribi... Na ravnih strehah je mogoče postaviti ustrezno dvignjeno konstrukcijo. Pri poševnih strehah so najprimernejše tiste s slemenom v smeri vzhod-zahod in z naklonom od 30 do 35 stopinj. Pri drugih legah pa je treba izračunati, kakšen bo odmik od lege za idealno proizvodnjo. Pomagate si lahko tudi tako, da spremljate pot sonca v različnih delih dneva, v pomoč pa so lahko tudi fotografije senc ob različnih urah. To bo pomemben podatek pri oceni dejansko pridobljene energije na vašem objektu. Na zemljišču so pomembni lega, senčenje in tudi status zemljišča - brez težav boste postavili elektrarno na gradbeni parceli, težave s pridobivanjem dovoljenj pa boste imeli na kmetijskih zemljiščih.

Kakšna površina strehe je potrebna za kilovat energije iz sončne elektrarne?

To je odvisno od osončenja, senčenja in vrste modulov. Za približek lahko vzamete, da je za kilovat energije potrebne 7,5 kvadratnega metra strešne površine.

Kakšni so realni podatki o osončenju?

Pri obravnavi osončenja moramo biti pozorni na številčne podatke, a fizikalno različne količine. Povprečno sončno obsevanje na površinsko enoto je v Sloveniji približno 1242 kWh/m2. Letni energijski donos je v Sloveniji povprečno 1050 kWh/kWp (koliko kWh proizvedemo iz instaliranega kW moči pri povprečnem letnem sončnem obsevanju). Sicer je energijski donos v Sloveniji od 950 kWh/kWp za slabše lege do 1150 kWh/kWp za odlične lege. Nekateri namreč pri izračunu upoštevajo napačne vrednosti in zato dobijo napačne, nerealne visoke vrednosti predvidene proizvodnje elektrike.

Kako lahko ocenimo, kolikšna bo proizvodnja elektrike iz načrtovane sončne elektrarne?

Za oceno »na palec« je treba pomnožiti zgoraj naveden povprečni energijski donos 1050 kWh/kWp z inštalirano močjo elektrarne. Tako dobimo letno proizvodnjo električne energije v kWh. Za natančnejšo oceno izračuna pridobljene električne energije uporabljamo računalniški programski upošteva desetletna povprečja osončenja za posamezne kraje, upošteva tudi nadmorsko višino, način vezave, izgube v sistemu in izkoristke uporabljenih tipov modulov in razsmernikov. Upoštevati je treba senčenje iz okolice in lego objekta. Tako je lahko mogoče realno napovedati pridobivanje električne energije za vsak konkreten primer.

Ali je potrebna študija izvedljivosti?

Za optimalno postavitev elektrarne je treba naročiti izdelavo študije izvedljivosti. Strošek je zanemarljiv v primerjavi s prihodkom, ki ga je mogoče dolgoročno pridobiti s kakovostno projektiranim sistemom. Strošek strokovne študije je odvisen od zahtevnosti, velikosti sončne elektrarne in obdelanih različic. Rezultati bodo investitorju v pomoč pri izbiri optimalne različice in bodo pokazali ekonomsko upravičenost investicije za vsak konkreten primer. Pri našem podjetju je strošek izvedljivosti že vključen v ceni elektrarne na ključ, tako da s tem ni dodatnih stroškov. Lahko pa seveda naročite samo študijo izvedljivosti in se izvedbe lotite sami.

Kakšne so odkupne cene proizvedene električne energije?

Odkupne cene električne energije veljajo za 15let ob sklenitvi pogodbe z Borzen d.o.o.

Več informacij http://www.borzen.si/si/cp/Shared%20Documents/Podpore_slo.pdf 

Koliko časa potrebujemo od ideje do izvedbe?

Z upoštevanjem vseh rokov za pridobivanje ustreznih dovoljenj in izvedbo upravnih postopkov bo od odločitve za postavitev sončne elektrarne do prvega izstavljenega računa za pridobljeno elektriko potrebnega vsaj pol leta, pri večjih in zahtevnejših projektih pa tudi več.

Kako lastnik elektrarne dobi denar za proizvedeno elektriko?

Na podlagi podpisane pogodbe z elektrodistribucijskim podjetjem se izda račun, na katerem se prikaže število proizvedenih kilovatnih ur ter posebej zaračuna premijo in tržno ceno. Če je lastnik davčni zavezanec, mora zgornjim odkupnim cenam dodati DDV.

Katere dokumente potrebujemo pri pridobivanju soglasij?

Potrebni so: zemljiško knjižni izpisek z dokazili o lastništvu, lokacijska informacija, mapna kopija v merilu 1:1000 v papirni in digitalni obliki (format dxf), redni izpisek iz sodnega registra za gospodarske družbe ali potrdilo o registraciji za samostojne podjetnike. Upravne postopke, vezane na postavitev sončne elektrarne, lahko na podlagi pooblastila za Vas uredimo mi. uredi tudi podjetje, ki vodi projekt postavitve sončne elektrarne, saj gre za dolgotrajne in zapletene postopke, katerih se nekateri investitorji, ki se urejanja dokumentacije lotijo sami, pogosto prestrašijo.

Kdaj potrebujem gradbeno dovoljenje in kdaj ne?

a) Postavitev sončnih modulov kot investicijsko vzdrževalna dela, za katera ni potrebna
pridobitev gradbenega dovoljenja:
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008) v 22. členu določa, da se določena dela lahko izvajajo kot investicijsko vzdrževalna dela, brez gradbenega dovoljenja. Med takšna dela se uvrščajo tudi dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v v konstrukcijo objekta in se ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz, mednje pa spada tudi namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic.
b) Sončna elektrarna, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje:
To so samostojne sončne elektrarne, katerih gradnjo ni mogoče razvrščati med investicijsko vzdrževalna dela, ker ne gre za izvedbo del vezanih izključno na gradnjo za potrebe že obstoječega objekta, poleg tega pa je takšno gradnjo običajno potrebno izvesti tudi samostojni priključek na elektroenergetsko omrežje. Podlaga za izdajo vsakega gradbenega dovoljenja izhaja iz namenske rabe zemljišč občinskega prostorskega načrta. Gradbenega dovoljenja za gradnjo določenega objekta ni mogoče izdati, če tega ne dovoljuje prostorski akt.

Katera zakonodaja pokriva to področje?

Predstavljene internetne strani predstavljajo najpomembnejše pravne vire, ki urejajo področje energetike v Republiki Sloveniji in Evropski uniji:
- Javna agencija RS za energijo
- Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije
- Organizator trga z električno energijo in center za podpore Borzen, d.o.o.
- Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad
- Uredba o energetski infrastrukturi

Na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo pa najdete najpomembnejše pravne vire, ki urejajo področje energetike v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Viri so sistematično urejeni na:
- zakone
- podzakonske akte
- pomembnejše direktive in uredbe Evropske unije
- predloge predpisov

UL 65 z dne 30.6. 2008: Slep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, UL 71, 7.8.2007:Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, UL št. 25 z dne 22.3.2002, str. 2025: Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (ta odredba je starejša, v tej je bila še razlika med 36 kW in nad 36 kW, kar je spremenjeno v UL 75/2006)
Pomembna sta tudi:
-  UL 27/07 in 70/08: Energetski zakon (EZ-UPB2)
-  UL 102/04 in 126 /07: Zakon o graditvi objektov

Kje lahko zaprosim za ugodne kredite?

FIZIČNE OSEBE lahko zaprosijo za kredit Ekološkega sklada:  Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 39OB08A - več informacij najdete na www.ekosklad.si
Predmet razpisa je ugodno kreditiranje občanov za naložbe na območju Republike Slovenije, med drugim tudi za namestitev naprav za pridobivanje električne energije iz sončne energije z nazivno močjo do 50 kWp
PRAVNE OSEBE lahko zaprosijo za kredit Ekološkega sklada, Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov 40PO08A - več informacij najdete na www.ekosklad.si 

Ali se splača koncentriranje svetlobe z zrcali?

Koncentriranje svetlobe z zrcali, zato da bi pridobili večje količine električne energije, odsvetujemo. Večina proizvajalcev sončnih modulov izrecno navaja, da garancije in jamstva za delovanje v tem primeru ne veljajo. Moduli namreč niso predvideni za takšno uporabo.

Kdaj uporabiti monokristalne, kdaj tankoplastne in kdaj polikristalne module?

Tankoplastni moduli so uporabni za investitorje, ki imajo na voljo velike površine strehe in jim ni pomembna moč, ki jo bodo pridobili na takšni površini. Izkoristki takšnih modulov na površino so namreč zelo majhni, poleg tega je zaradi velike površine ustrezno večji tudi strošek vodnikov in pomožnega materiala. Mono- in polikristalni moduli so zaradi zahtevnejše tehnologije izdelave navadno dražji, vendar vrsta modula še ne pove dovolj. Pomembnejši je podatek o nazivni moči, prostorskem izkoristku in jamstvu na dolgoročno delovanje ter drugi tehnični podatki. Načelno imajo monokristalni moduli večje izkoristke, vendar je treba biti pazljiv: dobri polikristalni moduli dosegajo boljše rezultate od slabih monokristalnih. Zato je treba za vsak objekt poiskati optimalne module in druge komponente ter doseči optimalno razmerje med vloženim kapitalom in pričakovanimi prihodki. Nizka cena modulov še zdaleč ne pomeni, da bo zato dolgoročno ekonomika investicije ugodna.

Kaj nam pove podatek o izkoristku celic in modulov?

Definicija prostorskega izkoristka oziroma učinkovitosti pretvorbe sončne energije v električno je precej zapletena. Poenostavljeno povedano, večji je prostorski izkoristek, več bo pridobljene električne energije iz enake površine. Nazivna moč je pravzaprav rezultat izkoristka - pri slabem izkoristku bo za enako nazivno moč modula potrebna večja površina. Tudi pri prostorskem izkoristku modula je treba biti pazljiv. Ločiti je treba podatke o izkoristku celice, ki je vedno višja od podatka o izkoristku modula.

Kakšna je razlika med fiksnimi in sledilnimi sistemi?

Fiksni sistemi: gre za sončne elektrarne, kjer so moduli na nosilni konstrukciji pritrjeni fiksno pod določenim kotom in v določeni smeri, čimbolj proti jugu.. To so običajno sistemi na strehah. Optimalno orientirani so v osrednjem delu dneva, kjer je tudi največ sonca. Odlikujejo jih nižji investicijski stroški, nizki stroški vzdrževanja in manjša izpostavljenost vremenskim neprilikam (vihar, neurje).
Sledilni sistemi: nosilne konstrukcije omogočajo, da se moduli preko dneva premikajo bodisi enoosno bodisi po dveh oseh in tako sledijo soncu. S sledilnimi sistemi proizvedemo več električne energije predvsem zgodaj zjutraj in pozno popoldne, ko sicer fiksni moduli niso optimalno orientirani. Če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- nadpovprečno veliko sončnih dni v letu,
– idealna lega brez okoliških senčenj v vseh letnih časih;
– brez jutranje megle,
– velik delež direktne svetlobe (manjši delež difuzijske svetlobe),
takrat je večji strošek investicije v sledilnik ekonomsko upravičen.
Pri projektiranju sledilnih sistemov je potrebno upoštevati:
– med stroške moramo upoštevati tudi višje stroške vzdrževanja,
– natančno pozicioniranje na zemljišču (študija senčenja) v izogib izgubam zaradi medsebojnega senčenja v določenih delih dneva ali letnem času,
– ustrezno projektiranje statike (večja izpostavljenost vremenskim obremenitvam (vihar ipd),
– spoštovanje proizvajalčevih navodil o maksimalni dovoljeni obremenitvi posameznega sistema.
Ni naključje, da je največ sledilnih sistemov v Španiji in na Portugalskem, v nasprotju z
Nemčijo, kjer je največ fiksnih sončnih elektrarn. Pred odločitvijo preverite vse dejavnike za vašo lokacijo in primerjajte glavne kazalnike za fiksne in sledilne sisteme za vaš konkreten primer.
V obeh primerih pa še dodatna informacija:
v Nemčiji so odkupne cene elektrike za sončne elektrarne, ki niso na strehah, NIŽJE. Do podobne uredbe lahko v prihodnje pride tudi pri nas. Na ta način želijo prioritetno stimulirati postavitev sončnih elektrarn na obstoječe objekte in obvarovati proste površine, ki se lahko uporabijo še v druge namene.

Svetovanje in pomoč: ProSIGMA d.o.o., PE Maribor

Kontaktna oseba: Franjo Skuber, tel.: 02/ 4213 205, e-mail: franjo.skuber@prosigma.si